Spoštovani olimpijci, bivši predsedniki kluba, ga. županja občine Črna, predstavnik SZS, sponzorji in donatorji, predstavniki sosednjih smučarskih klubov, člani Smučarskega kluba in vsi ostali ljubitelji smučanja. Dovolite, da vas v imenu Smučarskega kluba Črna športno pozdravim na slovesnosti ob 50 letnici samostojnosti SK Črna na Koroškem.

Ne dolgo nazaj smo v klubu praznovali sedemdeseto obletnico tekmovalnega smučanja v Črni, že smo pri drugem jubileju, saj danes praznujemo 50 obletnico samostojnosti SK Črna.

Že dve leti pred samo uradno ustanovitvijo kluba je vizionar in ljubitelj zimskih športov, g. Milan Čurin, dal pobudo, da se ustanovi samostojni smučarski klub v Črni.
Danes se nam ne zdi to nič posebnega, pa vendar takrat ni bilo tako. Vsako društvo je bilo močno nadzorovano s strani okrajne športne zveze, katera je bila prepričana, da je dovolj, če je na Koroškem le en sam smučarski klub in to na Ravnah – Fužinar.
Črnjane so prepričevali, da je bolje imeti le smučarsko sekcijo v okviru TVD Partizan, najbolj talentirane tekmovalce pa pošiljati v Fužinar. Seveda se s takšnim mnenjem niso strinjali, saj so dobro vedeli, da so v Črni zelo dobri pogoji za vzgojo lastnih tekmovalcev. Tako je ideja Milana Čurina končno zaživela. 18. septembra leta 1962 so pridobili vse potrebne dokumente in registrirali SK Črna kot samostojni klub.

50 letna zgodovina smučarskega kluba Črna je vredna vsega spoštovanja in danes lahko potrdimo pravilnost takratne odločitve. Iz malega kluba smo prerasli v klub, katerega spoštuje vsa Slovenija in tudi širše. Naši tekmovalci nizajo uspehe, ki jim po svetu, s tako nizkim številom prebivalcev v kraju, le težko najdemo primerjavo. S pomočjo občine smo zgradili sodobno smučarsko in tekaško infrastrukturo, le skakalnice nam ni uspelo ohraniti, saj je bila zgrajena na zelo plazovitem terenu. Več let so čakali na analizo raziskave republiškega geološkega zavoda, ko je le ta čez nekaj let končno prišla in bi z delom lahko nadaljevali, so se pogoji financiranja v klubu in tudi v občini tako spremenili, da brez pomoči republike in SZS ni bilo nikakršne možnosti, da dokončajo to zahtevno investicijo. Ker pomoči ni bilo iz nobene strani, se je zgodba o skakalnem športu v Črni, žal zaključila tako kot se je, ostali smo brez skakalnega objekta, posledično pa tudi brez do tedaj najbolj priljubljenega športa v Črni – skokov.

 

 

 

 

 

Z armado volonterjev, funkcionarjev, trenerjev, sodnikov, staršev in ne nazadnje tudi prebivalstvom, ki je smučarski šport vzelo za svojega, je bila naša pot mnogo lažja kot pa tam, kjer v kraju zimski šport nima privržencev ali na občini ni posluha. Tega je v Črni vedno bilo dovolj. Še več, alpsko smučanje je v občini prioritetni šport.

Uspehi sami po sebi se ne zgodijo kar tako, v to je potrebno vložiti veliko truda, trdega in strokovnega dela, za kar smo bili v klubu vedno usposobljeni, le denarja je bilo vedno premalo.

 

 

 

 

 

Smučanje je specifičen šport, kateri za delovanje potrebuje veliko število usposobljenih volonterjev, včasih na eni sami FIS tekmi tudi do 50 ljudi. Od sodnikov, delavcev na progi do časomerilcev.

Predsedniki kluba imamo zelo zahtevno nalogo, zagotoviti finančne pogoje za normalno delovanje kluba ter povezovati članstvo v homogeno celoto. Kajti brez dobro organiziranega kluba na vseh nivojih, od trenerjev, sodnikov, funkcionarjev do staršev tekmovalcev, takšnih uspehov ne bi mogli doseči.

Olimpijske igre, sanje vsakega športnika, je iz kluba doživelo kar sedem Črnjanov, najprej skakalca brata Drago in Danilo Pudgar v Sapporu, nato Katjuša Pušnik, Arbetvile, Nataša Lačen v Naganu, Mitja Kunc je kar 4 x udeleženec olimpijskih iger, najboljša uvrstitev 4. mesto SL Lillehammer. Aleš Gorza v Torinu, Tina Maze trikratna udeleženka olimpijskih iger, je v Whistlerju osvojila dve srebrni medalji v veleslalomu in super veleslalomu.

Tudi na svetovnih prvenstvih so naši tekmovalci dosegali vrhunske rezultate, saj je Katjuša Pušnik leta 1991 v Salbachu osvojila odlično 5. mesto v slalomu, nato Mitja Kunc doseže svoj največji uspeh v karieri, ko v St. Antonu leta 2001 osvoji bronasto medaljo v slalomu. Čez dve leti zablesti Aleš Gorza, ko na svojem prvem članskem svetovnem prvenstvu v St. Moritzu osvoji 4. mesto v veleslalomu.

V svetovnem pokalu alpskega smučanja so naši tekmovalci prisotni že od leta 1988, ko Katjuša Pušnik osvoji prve stopničke za klub, saj v Altenmarktu v slalomu osvoji drugo mesto. Dvakrat je stal na tretji stopnički Aleš Gorza, še večkrat pa Mitja Kunc, ki je v svoji dolgoletni karieri bil 2 x tretji, 3x drugi in dosegel zmago v slalomu v daljni Koreji. Med dobitniki točk svetovnega pokala v hitrih disciplinah pa najdemo tudi Ožbija Ošlaka, ki je prav tako več let tekmoval v svetovnem pokalu.

Brez dvoma je glavna zvezda kluba Tina Maze. Tina je v svoji dosedanji karieri nanizala takšne rezultate, da ji v Sloveniji ni para, pa tudi po svetu ni veliko primerljivih tekmovalk. Z osvojenimi 11 prvimi mesti, 15 drugimi in 13 tretjimi ter skupno kar 39 osvojenimi medaljami v najprestižnejšem tekmovanju na svetu, svetovnem pokalu, je brez dvoma fenomen, ki sodi v sam vrh svetovne elite vseh športnikov na svetu. Če k temu dodamo še njenih 5 medalj, eno zlato in dve srebrni na svetovnem prvenstvu in dve srebrni iz olimpijskih igrah, je to uspeh, ki bo poznejšim generacijam le stežka dosegljiv, če sploh.

Ob tako fenomenalnih uspehih Tine, ostali rezultati na nivoju državnih tekem kar nekako zbledijo, pa čeprav je tudi tu klub žel velike uspehe. V vseh panogah so naši tekmovalci osvajali državne naslove. Tako so skakalci v 50 letnem obdobju osvojili 8 zlatih, 6 srebrnih in 7 bronastih medalj. Seveda največ brata Pudgar, Danilo je tudi kot trener slovenske članske skakalne ekipe na olimpijskih igrah v Calgaryju, osvojil ekipno drugo mesto.

Tudi tekači imajo veliko zaslug, da je klub bogatejši za 21 zlatih, 7 srebrnih in 6 bronastih medalj na državnih prvenstvu, pretežni del je osvojila Nataša Lačen.

Skupno so naši tekmovalci v 50 letnem obstoju kluba v vseh panogah na državnih prvenstvih osvojili 230 medalj, kar klub nedvomno uvršča med najbolj trofejne klube v Sloveniji.

Tudi v bodoče bo moto kluba, naučiti čim več mladih smučati, kajti le iz množice se lahko razvijejo poznejši tekmovalci, najbolj nadarjeni pa postanejo šampioni.

Ob tej priložnosti se bi rad zahvalil občini in seveda gospe županji za vso podporo, ki jo je klub deležen, generalnemu sponzorju TAB Mežica, direktorju Bogomiru Auprihu in zvestemu sponzorju MPI Žerjav, direktorju Igoru Lipovniku.

Zahvala za vso pomoč skozi vsa leta tudi dr. Ani Fajmut.

Zahvala seveda vsem bivšim predsednikom kluba, tekmovalcem, funkcionarjem, sodnikom, staršem in vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali, da je klub lahko vseh teh 50 let deloval in generiral toliko vrhunskih tekmovalcev. Seveda velja vsem zgoraj naštetim tudi prošnja za vsaj takšno sodelovanje tudi v prihodnje…

Namreč, le z skupnimi močmi bomo lahko čez nekaj časa zopet rekli:

?prihodnost slovenskega smučanja je Črna?

 

Besedilo: Povzetek govora predsednika SK Črna  Borisa Debelaka

Fotografije: Romana Košutnik