Tekmovalno smučanje v Črni na Koroškem je zasnovno daleč nazaj pred 70 leti, ko so mladi fantje preizkušali svoje priučeno znanje v smučarskih veščinah skozi tekmovanja, katero je prvič organiziralo  v letu 1936 kraljevo Sokolsko društvo. V Sokolskem društvu je poleg telovadnih in atletskih aktivnostih sodelovala tudi smučarska sekcija, katera je združevala mlade navdušence v zimskem športu.Na prvih tekmovanjih so svoje znanje preizkušali samo fantje, dekleta so nekako sramežljivo spremljale fante le kod gledalke, šele po prvi svetovni vojni, ko je bilo ustanovljeno društvo ?TVD Partizan Črna?, in v njem tudi smučarska sekcija, so se tekmovalcem pridružila tudi dekleta.Svoj prvi razmah je smučanje v Črni doživelo v letu 1949, ko so zelo aktivni Žerjavčani, sicer občani Občine Črna osnovali organizacijski odbor za ustanovitev ?Koroškega smučarskega tedna?. Pod vodstvom predsednika odbora Avgusta Zmagaja in predsednika TVD Partizana Alberta Vodovnika st. so se skozi cel teden prirejala različna tekmovanja v vseh panogah zimskega športa. Prav te tekmovalne prireditve so navdušile občane do take mere, da so zimski šport sprejeli za svojega.Vendar telovadno društvo, tako kot je bilo, ni imelo prav velikih ambicij za dosego vidnejših rezultatov tekmovalcev v zimskih športih, zadovoljilo se je že z kakšno medaljo osvojeno na okrajnem ali državnem  prvenstvu, zato ni čudno, da smo vsakega državnega prvaka slavili kot največjega lokalnega junaka.Šele po letu 1960, ko se je klub iz sekcije preimenoval v samostojni klub ?SK Črna? in pod vodstvom ambicioznega in sposobnega predsednika Milana Čurina postal zares dobro organiziran klub.Prve naloge, ki si jih je zadal so bile predvsem na nivoju pridobitve učiteljskih in trenerskih kadrov, ki so bile do takrat v sekciji zelo šibke, saj smo imeli vsega enega vaditelja.Šele po letu 1965 je klub pridobil štiri učitelje alpskega smučanja leta 1974 pa tudi prvega trenerja in s tem izpolnil tudi vse pogoje za pridobivanje vrhunskih tekmovalcev v klubu.Tudi na nivoju skakanja smo se z novo infrastrukturo in kadri približali pogojem, ki so zagotavljali tekmovalne uspehe.

joze_kolar

> Jože Kolar

Fenomen bratov Danila in Draga Pudgarja, ki je svoj vrh dosegel leta 1972 na olimpijskih igrah v Saporu, je prvič ponesel ime Črne na Koroškem v svet, in to dobesedno. Pravzaprav je bila to zgodba o treh vztrajnih in pogumnih fantih ter njihovem očetu. Od 25m skakalnice pred hišo v Šmelcu sta se Danilo in Drago prebila vse do olimpijskega ognja in poznejšim črnjanskim športnikom pokazala pot ter jim vlila samozavest, da se tudi človek, ki živi daleč stran od centrov moči in idealnih pogojev za trening, sposoben prebiti v sam svetovni vrh.Prav 8 mesto Danila doseženo v Saporu je kar nekaj let veljalo kot najboljši dosežek slovenskih skakalcev na olimpijskih igrah.Pozneje je Danilo kot trener reprezentance z skakalci osvojil tudi več olimpijskih medalj.

drago_danilo_pudgar

> Brata Drago in Danilo Pudgar

V alpskem smučanju smo v tistem času nekoliko zaostajali za skakalci, čeprav smo osvojili kar nekaj medalj na državnih prvenstvih sta večjo pozornost pritegnila le rezultata Mirka Miklavca 12 mesto v smuku na mladinskem evropskem prvenstvu v Franciji  in Jožeta Kolarja prav tako na mladinskem evropskem prvenstvu na Golteh, ko je osvojil 6 mesto v veleslalomu.Prvi mejnik alpskega smučanja v Črni se je zgodil z številčno generacijo letnikov 1967  in mlajšimi prav ta generacija je prva pričela z sodobnimi treningi na Avstrijskih ledenikih vključno z letnimi kondicijskimi treningi. Iz te generacije je prihajala Katjuša Pušnik in nekoliko mlajši Mitja Kunc.Prav Katjuša je v Altenmarktu leta 1988 v slalomu z osvojitvijo drugega mesta eksplodirala v svetovnem pokalu, z visoko štartno številko 41 je šokirala vso slovensko javnost in s tem nakazala prihod Črnjanov na svetovna smučarska prizorišča.Kaj hitro se je za njo pojavil Mitja Kunc dobitnik, bronaste Medalje iz svetovnega prvenstva ter zmage za svetovni pokal in še mnogimi drugimi vrhunskimi rezultati v VSL in SL, Ošlak Ožbi univerzitetni prvak in še sedaj aktivna smučarja Aleš Gorza z čedalje boljšimi rezultati v veleslalomu in kombinaciji  in brez dvoma naša naj bolj sijoča zvezda Tina Maze.Z osvojenimi šestimi zmagami v svetovnem pokalu v kar treh različnih disciplinah je brez dvoma naša najbolj vsestranska smučarka v Sloveniji.Sploh zadnja smukaška zmaga Tine v Švicarskem ST. Moritzu pomeni nov mejnik slovenskega alpskega smučanja, saj si je le malokdo, če sploh kdo, upal pomisliti, da lahko tudi v tej disciplini zmaga Slovenka, sploh pa z tako visoko štartno številko 47.Tudi v tekaškem športu smo imeli kar nekaj dobrih tekačev, sploh pa v tekačici Nataši Lačen, ki je v svetovnem pokalu dosegla nekaj vrhunskih uvrstitev, danes pa že skrbi za mlajši tekmovalni kader in se trudi usposobiti čim več mladih dobrih tekmovalcev.

lacen_kunc

> Podpis sponzorske pogodbe

Kadar ima majhna vasica kot je Črna kar sedem olimpijcev ( Danilo in Drago Pudgar, Katjuša Pušnik, Mitja Kunc, Nataša Lačen, Aleš Gorza, Tina Maze), se seveda sprašujemo, le kako nam to uspeva. Vsekakor uspehi in vrhunski rezultati niso naključje, ampak splet različnih dejavnikov, med katerimi igra izjemno pomembno vlogo stabilna in dobra organiziranost smučarskega kluba. Med pomembnejše dejavnike lahko prištevamo tudi ugodne podnebne razmere; smučarski poligon, ki je praktično v središču kraja; bogato smučarsko tradicijo; odlične rezultate Katjuše, Tine, Mitje in Aleša, s katerimi se mlajši tekmovalci identificirajo in jih imajo za svoje vzornike; dobro sodelovanje z občino Črna; Vložek in pomoč staršev pri sofinanciranju programov ter seveda predano delo trenerjev in samih tekmovalcev. Nikakor pa ne gre pozabiti na številne volonterske delavce, ki kot sodniki ali  kako drugače pomagajo pri delovanju kluba in seveda sponzorje brez katerih bi bilo smučanje nemogoče.

otroci

> Mladi rod Črnjanskih smučarjev